Pred par meseci sem šla z mami na rutinski pregled. Saj veš, klasika: izvid krvi, merjenje pritiska, pa tisti hitri vprašalnik o prehrani in počutju. In potem jo zdravnica pogleda malo postrani in reče: Vaš sladkor v krvi je kar precej nad mejo.

Obe sva bili kar malo v šoku. Mami ni nikoli kazala kakšnih hudih težav. Ja, včasih je rekla, da je utrujena, ali da ji pade energija, ampak to smo vsi pripisali letom ali pa napornemu dnevu. Saj je vsak kdaj utrujen, pa to še ne pomeni kake bolezni. Malo stresa, malo vreme, pa se ti zdi utrujenost normalna stvar. V bistvu smo pa čisto spregledali znake. Sladkor v krvi je bil že kar nekaj časa previsok, samo tega nismo vedeli.

Ko sva prišli domov, je bila čisto na tleh. ‘Kaj zdaj to pomeni? A bom do konca življenja na zdravilih? A imam sladkorno bolezen?’ Jaz pa sem takoj šla v akcijo: brskanje po internetu, pogovori z znanci, pa tudi eno posvetovanje s prehransko svetovalko. Počasi nama je postalo jasno, da povišan sladkor v krvi ni brezupna situacija.  

Začeli sva uvajat majhne spremembe. Najprej pri zajtrku: adijo beli kruh, dober dan ovseni kosmiči in grški jogurt. Potem so prišle na vrsto malice: oreščki namesto piškotov. In najbolj pomembno: več gibanja. Vsak dan 30 minut hoje, brez izgovorov.  

Mami si zdaj redno meri sladkor v krvi, pa ne zato, ker bi bila prestrašena, ampak ker je postala bolj zavedna, kaj vpliva nanjo. In veš kaj? Po treh mesecih so bile vrednosti že precej boljše. Pa ne samo to, tudi bolje se počuti, ima več energije in celo shujšala je nekaj kilogramov, kar ji nikakor ni uspelo že leta.  

Tako da, če kdo misli, da je visok sladkor v krvi konec sveta – ni. Je pa opozorilo. In če ga vzameš resno, ti lahko spremeni življenje na boljše.…