Uporabljena delovna zaščita je steber varnosti in zdravja na delovnem mestu
Delovna zaščita
Vsako leto se na tisoče delavcev po celem svetu sooča z različnimi delovnimi poškodbami, mnoge med njimi pa bi lahko tudi preprečili, če bi bila prisotna delovna zaščita.

To ni zgolj zakonska obveznost, ampak je nujen in odgovoren korak k varnejšemu delovnemu okolju, kjer bi moralo biti zdravje zaposlenih postavljeno na prvo mesto. V številnih gospodarskih panogah, vse od gradbeništva, težke industrije, skladiščnega dela do kmetijstva in celo pisarniškega okolja, obstajajo različna tveganja za zdravje zaposlenih. Fizične poškodbe, dolgotrajne okvare sluha zaradi hrupa, bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem ali dolgotrajno sedenje brez ergonomskih pripomočkov, vse to so nevarnosti, ki jih lahko preprečimo ali vsaj bistveno zmanjšamo, če je uporabljena delovna zaščita in varnostni ukrepi. Zaščitna čelada, varnostni pas, zaščitna očala, delovni čevlji z jekleno kapico, rokavice, zaščita za sluh in dihala so le nekateri izmed osnovnih elementov osebne varovalne opreme (OVO). Za preverjeno kakovost priporočamo Unidel delovna zaščita, kjer najdete širok izbor OVO in delovnih oblačil.
Pomembno pa je tudi, da je delovna zaščita redno vzdrževana, pravilno uporabljena in prilagojena vrsti dela. Poleg fizične zaščite je pomembno tudi redno izobraževanje in ozaveščanje delavcev kako se delovna zaščita uporablja in postopkih v primeru nevarnosti. Delodajalci so odgovorni, da zaposlenim omogočijo ustrezno usposabljanje, pripravijo oceno tveganja za posamezno delovno mesto in izvajajo redne varnostne preglede. Neuporaba delovne zaščite ima lahko hude in dolgotrajne posledice. Poškodba pri delu lahko pomeni dolgotrajno bolniško odsotnost, izgubo prihodka, trajno invalidnost ali celo smrt.
Poleg tega pa to za podjetje pomeni motnje v delovnem procesu, finančne stroške in škodo pri ugledu. Zato je delovna zaščita naložba, ne strošek. Skrb za varnost na delovnem mestu je temelj zaupanja med delodajalcem in zaposlenim ter odraz odgovornega odnosa do dela. Varnostna kultura se gradi počasi, a njeni učinki so dolgoročni in neprecenljivi. V svetu, kjer se tempo dela in zahteve neprestano povečujejo, moramo kot družba postaviti zdravje in varnost zaposlenih na prvo mesto.
Vsak delavec ima pravico do varnega delovnega okolja in vsak delodajalec dolžnost, da to pravico zagotovi.